V začetku septembra odprtje pregledne razstave Ludvika Pandurja

Galerija ZDSLU bo od 7. septembra gostila akademskega slikarja Ludvika Pandurja z razstavo z naslovom »Ujet v figuri«. Kustosinja razstave bo Alenka Domjan. Razstava bo na ogled do 29. septembra.

Ludvik Pandur je slikar, ki je ohranil živo vez med preteklim in sedanjim. Njegova dela lahko obravnavamo v presežku tradicije in osebnem iskanju čustvenega podajanja sveta. Živetega in občutenega. Kot diplomant zagrebške akademije in mojstrske delavnice prof. Krste Hegedušića, v kateri je bilo prisotno nasledstvo barvnega realizma in sugestivna sinteza vizualnega in emocionalnega, primitivnega in intelektualno prefinjenega, je spoznal, da ni toliko pomemben motiv sam po sebi, temveč njegov ritem in dinamika v trenutku, ko ga umetnik ujame v svojo psihično presojo. Takšne izkušnje so v njegovo slikarsko prakso vnesle posebno intuitivno analizo, ki se je ugnezdila v medprostor med zunanjo materijo sveta in notranjim pogledom, torej med stvarno podobo in notranjo, čutno zaznavo. V tej zarezi se je ustvarilo presečišče velike tradicije evropskega slikarskega izročila, ki je v Pandurjevem slikarstvu še posebej dotakljivo z Grünewaldovim svetom zgoščene intimnosti in s kasnejšo, slikovito in v barvno tvarino ugreznjeno mistiko španskega slikarstva. Vendar Pandur ni zastal v tišini preteklega. Njegov zven je ponesel na svoje slikarsko popotovanje. Skozi čas in skozi prostore, ki so puščali sledi in odpirali njegovi ustvarjalnosti vse bolj svobodno gesto. Študijska potovanja po Franciji, Angliji in Ameriki in impresije velikih mest, kot so Pariz, London in New York, so mu nudile nove in nove ideale. Srečal se je s presunljivimi figuralnimi deli Francisa Bacona, z barvno gnetljivimi telesi Franka Auerbacha in z akcijskim slikarstvom Jacksona Pollocka, kjer je Pandur našel zadnjo svobodo izražanja. Vse to je skrbno naložil v svoj likovni besednjak in se skozi izkušnje in raziskovalno vnemo potopil v dogajanje slikarske substance. Tako se je njegov opus danes povsem izvil iz temnih in dramatičnih barvnih površin in se prepustil lahkotnemu, površinskemu poplesavanju tonsko svetlih in intenzivnih barvnih zamahov. V barvni igri, kamor naseljuje preplet miselnih in čustvenih sklopov, razvija izrazito lirično krajinsko pripoved in vanjo odslikava poleg mitoloških figur tudi lastno podobo.  (Alenka Domjan)

Kastiljsko polje (Iz cikla Legende), 2004, olje/platno, foto: Gašper Domjan

Ludvik Pandur (1947, Slovenj Gradec)

Avtoportret, 2016, olje/platno, foto: Gašper Domjan

Leta 1949 se je preselila družina iz Raven v Maribor, kjer je Ludvik Pandur obiskoval Prvo gimnazijo. Po maturi, leta 1966, je pričel študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Diplomiral je leta 1970 v razredu prof. Antuna Mezdjića, nato pa se je izpopolnjeval v Mojstrski delavnici pri akademiku prof. Krstu Hegedušiću, ki je bila takrat znana in ustvarjalno aktualna delavnica za podiplomski študij v okviru zagrebške akademije. Leta 1973 je podiplomski študij uspešno zaključil. Istega leta je sodeloval na pomembni skupinski razstavi – na 8. Zagrebškem salonu in bil tudi nagrajen. O njegovem delu je bilo zapisanih nekaj pomembnih kritiških ocen v medijih, kar mu je odprlo nove javne predstavitev na skupinskih razstavah kot so Salon mladih na Reki, pa Mladi slovenski likovni umetniki in Atelje ’77 v Moderni galeriji (skupaj z Ido Brišnik in Marjanom Remcem), ki so pomenila takrat za mlade umetnike v nekdanjem jugoslovanskem prostoru visoko referenčno stopnjo. Leta 1978 je prvič obiskal Španijo, nato pa še v letu 2001, 2002 in 2003, ko se je udeležil slikarske kolonije v Kantabriji in pripravil samostojno razstavo. Španija ga je s svojo naravno lepoto in kulturno dediščino močno prevzela, kar se odraža tudi v njegovem slikarstvu. Leta 1995 je predaval kot gostujoči profesor na Univerzi v Montclairu v ZDA, kjer je imel obsežnejšo razstavo izbranih del iz Beneškega, Mitološkega in Velikonočnega cikla (Montclair State Art Gallery, Montclair, New Jersey). Od leta 1973 je zaposlen na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, leta 1998 je pridobil naziv rednega profesorja za slikarstvo. Samostojno je razstavljal v Italiji, Španiji, Nemčiji, Avstriji, ZDA, na Slovaškem (skupaj z Zdenkom Huzjanom), na Madžarskem, v BiH, v Srbiji in Sloveniji. Pandurjevo slikarstvo je z enako mero vezano na zunanjo slikovitost kot na psihološko globino. 

***